Pet novih kolajn, manjka le češnja na torti
Končano je svetovno prvenstvo v turškemu Mersinu. Organizacija prvenstva je bila po slišanem s strani organizatorja na zadovoljivem nivoju, precej več težav kot pred tremi leti pa je igralcem povzročala podlaga. V slovenskemu taboru smo lahko zadovoljni s petimi osvojenimi kolajnami, v treh disciplinah smo se uvrstili v finale, kjer pa nam tokrat balinarski bogovi niso bili naklonjeni. Že pred odhodom na prizorišče je zaradi poškodbe odpovedal nastop Jure Kozjek, za nameček pa je doma zaradi bolezni v družini ostal tudi selektor Davor Janžič. Slednji je bil primoran nekoliko prerazporediti vloge igralcev, tako je Dejan Tonejc nastopil v igri bližanja in zbijanja v krog, Erik Čeh je bil prerazporejen v igro posamezno klasično, Marko Švara pa je dobil priložnost v igri dvojic skupaj s Tonejcem. Dirigentsko palico je prevzel selektorjev pomočnik Bojan Berčič, v pomoč pa mu je bil vodja odprave, nekdanji reprezentant in podpredsednik BZS Gregor Moličnik. Slovenski fantje tudi tokrat niso razočarali, prikazali so nam odlične predstave na koncu nam manjka le zlato odličje oziroma češnja na torti, kot je na koncu povedal pomočnik selektorja. Če povzamem letošnje reprezentančne nastope je bera več kot odlična. Imamo novih 17 kolajn iz evropskih in svetovnih prvenstev ter sredozemskih iger. Še posebej veseli dejstvo, da imamo dva svetovna prvaka med mlajšimi člani in prav oba sta osvojila kolajni tudi na članskemu svetovnemu prvenstvu.
POSAMEZNO KLASIČNO
Neuničljivi Argentinec do drugega naslova
Po poškodbi branilca naslova Jureta Kozjeka, je slovenske barve v tej disciplini zastopal Erik Čeh, ki je vsekakor upravičil zaupanje selektorja Janžiča. V prvem dvoboju je bil sicer poražen proti Italijanu Grattapaglii a je ohranil mirnost in se brez težav preko repasaža s Turkom Duranom prebil v osmino finala. Tam ga je čakal naš dobri znanec iz Alassia Nemec Miroslav Olujić s katerim je Erik imel nekaj težav, a je na koncu pritisnil na plin in zasluženo zmagal. Kot trd oreh se je pokazal tudi Mourad Ayadi, ki je stal mlademu slovenskemu reprezentantu na poti do kolajne. Erik je strl odpor Tunizijca v drugi polovici dvoboja in zasluženo prišel do najmanj bronastega odličja. Seveda se s tem ni zadovoljil. Odlično je zaigral v polfinalu, hrvaški reprezentant Marin Ćubela pa mu enostavno ni bil kos. V finalu je naletel na tokrat neuničljivega Argentinca Guillerma Montemerla, ki se je na svoji poti do finala izvlekel z nekaj norimi potezami. V četrtfinalu proti Chiratu, v polfinalu pa proti Grattapaglii, kateremu verjetno še vedno ni jasno kako je zapravil prednost štirih točk nekaj minut pred iztekom igralnega časa. V finalu se je pravzaprav v težavah znašel le enkrat a se je uspel rešiti z zadetim balinom. Tudi Čeh je odigral odlično, tako da so o zmagovalcu odločale malenkosti. Tehtnico na argentinsko stran je po moji oceni prevesilo nekoliko boljše bližanje Montemerla, ki je po letu 2017 drugič oblekel mavričasto majico svetovnega prvaka in se po številu naslovov v tej disciplini izenačil s Francozom Brunom Perrasom.
- 1. Guillermo Montemerlo (Argentina)
- 2. Erik Čeh (Slovenija)
- 3. Luigi Grattapaglia (Italija)
- 3. Marin Ćubela (Hrvaška)
IGRA V KROG
Pero Ćubela izkoristil Tonejčevo darilo
Dejan Tonejc se je že v predtekmovanju znašel v skupini smrti skupaj z reprezentantoma Francije in Italije. Po gladki zmagi nad Maročanom El Guamoussem se je srečal še s Francozom Benoitom in tudi z njim opravil z visoko razliko ter se kot zmagovalec skupine uvrstil v osmino finala. Dejan je z odličnimi rezultati nadaljeval tudi v izločilnih bojih, najprej proti Japoncu Hayashiju, v četrtfinalu proti Andriju Ćorluki, v polfinalu pa ponovno proti Jeromu Benoitu. V finalu sta se tako pomerila po doseženih rezultatih najboljša igralca tega prvenstva. Dvoboj je bil vseskozi izenačen in nikomur ni uspelo priigrati večje prednosti. V zadnjemu obratu je imel slovenski reprezentant, ki se je že petič zapored uvrstil v finale svetovnega prvenstva v tej disciplini in je bil v zadnjih dveh poražen, v rokah kroglo za zmago. Dejan je ob izenačenem izidu žal zgrešil in sledil je podaljšek. Hrvat, ki je bil v psihološki prednosti, ni nadaljeval kot bi si želel in je Tonejcu ponudil še eno priložnost. z zadnjo kroglo je v podaljšku prešel v vodstvo, a je imel Dejan na stojalu še dve krogli. Žal je obakrat zgrešil in nasprotniku praktično podaril naslov svetovnega prvaka, drugega za Hrvaško v zgodovini prvenstev.
- 1. Pero Ćubela (Hrvaška)
- 2. Dejan Tonejc (Slovenija)
- 3. Jerome Benoit (Francija)
- 3. Herzo Farias (Argentina)
NATANČNO ZBIJANJE
Grosso kljub odličnemu nastopu trepetal za zmago
Slovenski predstavnik Marko Švara je prvič nastopil na svetovnemu prvenstvu. V Kopru je leta 2014 v natančnemu zbijanju obtičal v četrtfinalu, letos je na Sredozemskih igrah prav tako ostal praznih rok, tokrat pa je pokazal vse svoje znanje in z odličnimi ter predvsem konstantnimi rezultati uspel priti vse do finala, kjer pa mu je za zmago zmanjkalo le nekaj centimetrov. Po dveh predtekmovalnih serijah je slovenski reprezentant zbral 34 točk. Drugo mesto v predtekmovanju mu je za nasprotnika v četrtfinalu namenilo sedmo uvrščenega Črnogorca Rankovića. Marko je dosegel 16 točk, kar je bilo dovolj za njegovo prvo reprezentančno kolajno med člani. V polfinalu je svoj najboljši še izboljšal, z 19 točkami je izločil Francoza Belaya in se uvrstil v sobotni finale. Daniele Grosso, ki je v tej disciplini že nekajkrat neuspešno naskakoval prvo mesto, je pričel izjemno. Švara je zaostajal že deset točk a je vztrajal, kar se mu je na koncu skoraj da obrestovalo. Italijan je na zadnjih treh pozicijah imel tako rekoč tri zaključne krogle a žal ni izkoristil nobene. Medtem je Marko zadeval vse in tako kar naenkrat dobil priložnost za zmago. Zadnja pozicija, balinček, ga je ločila od naslova svetovnega prvaka. Žal je bila vržena krogla nekoliko prekratka in zlate kolajne so se veselili naši zahodni sosedje.
- 1. Daniele Grosso (Italija)
- 2. Marko Švara (Slovenija)
- 3. Sebastien Belay (Francija)
- 3. Daniel Guillen (Španija)
ŠTAFETA
Francija po trinajstih letih znova na prestol
Naslov svetovnega prvaka je branila slovenska zasedba, poleg Anžeta Petriča je tokrat nastopil Gašper Povh. V predtekmovalni seriji sta naša dva fanta dosegla četrti rezultat in se v četrtfinalu pomerila z reprezentantoma Argentine. Obračun za kolajno je v prvi polovici zelo izenačen, v drugem delu pa sta slovenska reprezentanta stopila na plin in si priigrala varno prednost ter uvrstitev v polfinale. V polfinalu sta uspešno dihala za vrat Francozoma, za uvrstitev v finale pa je na koncu zmanjkala ena točka. Galska petelina sta v velikem finalu premagala italijansko zasedbo in po letu 2009 vrnila Francijo na prestol v tej disciplini. Medtem ko je bil to za Francijo že peti naslov svetovnega prvaka pa Italija ostaja še brez najžlahtnejšega odličja v tej atraktivni disciplini. Na zadnjih petih svetovnih prvenstvih sta namreč kraljevali štafeti Hrvaške in Slovenije.
- 1. Alexandre Chirat / Frederic Marsens (Francija)
- 2. Stefano Pegoraro / Emanuele Ferrero (Italija)
- 3. Anže Petrič / Gašper Povh (Slovenija)
- 3. Mehmet Can Yakin / Burak Altay (Turčija)
DVOJICE
Hrvaška dočakala drugo zvezdico po četrt stoletja
Najstarejša disciplina na svetovnih prvenstvih je štela že za jubilejni 40. pokal monaškega princa. Slovenska dvojica v zasedbi Dejan Tonejc in Marko Švara sta imela zelo ugoden žreb in sta se brez prask v osmino finala uvrstila z gladkima zmagama nad Estonijo in Madžarsko. V prvemu izločilnemu boju sta se jima solidno upirala Nemca, v četrtfinalu pa sta brez večjih težav opravila z Argentincema. V polfinalu jima je nekoliko zagodel žreb, ki jima je za nasprotnika namenil branilca naslova. Luigi Grattapaglia in Simone Nari sta odigrala brez napake in Slovencema nista dopustila niti kanček upanja za morebitni preobrat. Kljub odlični igri sta se morala Marko in Dejan zadovoljiti z bronom. Hrvaška dvojica je imela do finala bolj trnovo pot. Marin Ćubela in Karlo Šaban sta imela nekaj težav že v osmini finala proti Švici, nekoliko lažje delo sta imela v četrtfinalu proti Libiji, v polfinalu pa sta se z zadnjo kroglo izvlekla proti Franciji. To jima je očitno dalo dovolj navdiha za odličen nastop v finalu medtem ko Italijana tokrat nista bila na svojemu nivoju in sta bila le bleda senca polfinalnega nastopa. Od leta 1997 ko je Hrvaška po zaslugi Valterja Ivančića in Dinka Beakovića osvojila svojo prvo lovoriko v tej disciplini so bili hrvaški balinarji kar trikrat poraženi v finalih, trikrat pa so klonili v polfinalih.
- 1. Marin Ćubela / Karlo Šaban (Hrvaška)
- 2. Luigi Grattapaglia / Simone Nari (Italija)
- 3. Dejan Tonejc / Marko Švara (Slovenija)
- 3. Sebastien Belay / Gregory Chirat (Francija)
HITROSTNO ZBIJANJE
Alexandre Chirat ponovil uspeh Graila in Amarja
Slovenci turškega Mersina ne bomo imeli v najlepšem spominu, predvsem zaradi hitrostnega zbijanja. Pred tremi leti je bil v četrtfinalu za Aleša Borčnika usoden Argentinec Hecker, tokrat pa je v četrtfinalu kljub odličnemu nastopu obtičal Anže Petrič. Potem ko je v kvalifikacijski seriji dosegel četrti rezultat, ga je v boju za odličje čakal Hrvat Marino Miličević. Dvoboj je bil izenačen vse do zadnjih sekund, ko je slovenski reprezentant zgrešil ter s tem izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Standardni četverici se je tokrat z odličnimi nastopi pridružil Črnogorec Gracija Stjepčević, ki je pred tednom dni osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka, tokrat pa so mu v polfinalu pošle moči. Zanesljivo je zmagal Francoz Alexandre Chirat, ki se je tako z dvojno krono v hitrostnih preizkušnjah pridružil svojima rojakoma Sebastienu Grailu in Fabienu Amarju, ki jima je to uspelo, prvemu leta 2005 v Torinu, drugemu pa dve leti kasneje v Grudah.
- 1. Alexandre Chirat (Francija)
- 2. Stefano Pegoraro (Italija)
- 3. Gracija Stjepčević (Črna gora)
- 3. Marino Miličević (Hrvaška)
Odličja je osvojilo osem držav
| država | zlato | srebro | bron |
| Francija | 2 | – | 3 |
| Hrvaška | 2 | – | 2 |
| Italija | 1 | 3 | 1 |
| Argentina | 1 | – | 1 |
| Slovenija | – | 3 | 2 |
| Črna gora | – | – | 1 |
| Španija | – | – | 1 |
| Turčija | – | – | 1 |
