Če dobro pomislim, sem se s prvim računalnikom srečal že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. ZX Spectrum in Commodore 64 sta bila popularna predvsem za igranje enostavnih igric, lahko pa si z njima tudi nekaj malega ustvarjal. Žal je bil takrat nakup računalnika kar velik finančni zalogaj in zame takrat žal nedosegljiv. Kasneje sem se z računalnikom srečal v srednji šoli v okviru šolskega učnega načrta. Učenje enostavnih DOS ukazov je bilo zame takrat dolgočasno, bi bilo pa verjetno drugače, v kolikor bi imel računalnik tudi doma. V devetdesetih letih je šel razvoj osebnih računalnikov strmo navzgor, še posebej z uvedbo operacijskega sistema “Windows 95”. Z njim sem se srečal na delovnemu mestu in prva generacija programov MS Office me je navdušila. Koncem devetdesetih sem pričel prvič razmišljati o nakupu svojega računalnika za domačo uporabo, temu je botrovala predvsem uvedba komercialnega dostopa do interneta za gospodinjstva, prvi ponudnik pa je bil Siol, hčerinsko podjetje slovenskega Telekoma. Se še spomnite dial-up telefonske povezave preko piskajočega modema, ko si moral paziti tudi na časovni okvir, saj je bila praktično ves čas prijave vzpostavljena telefonska linija? Siol je namreč računal naročnino, dodatno pa še impulze, ki si jih porabil. Konec leta 1999, ko sem se prvič, zanimivo, srečal tudi s petanko, je končno prišlo tudi do izvedbe nakupa prvega računalnika, procesor Pentium II., operacijski sistem Windows 98, Office 1997, spletni brskalnik MS Internet Explorer, trdi disk 9 GB, 64MB RAM, grafična kartica ATI,… itd. Imel je vgrajen interni 56k modem, disketni in CD pogon, vsemu skupaj pa sem dodal še dva zvočnika ter tiskalnik. Sledila je še vzpostavitev naročniškega razmerja s Siolom in domača pisarna je bila nared.
>>> se nadaljuje
