08/12/2024

Pokal monaškega princa

Omenili smo že, da so bila sprva naziva  “Pokal monaškega princa” deležna evropska prvenstva četvork. Prva izvedba  je bila izpeljana leta 1954 prav v Monaku, deset let kasneje pa so v San Remu do prvega odličja, sicer pod jugoslovansko zastavo, prišli tudi Slovenci. Avgust Petrovčič, Stane Vrhunc in Drago Loboda so osvojili bronasto kolajno.

Leta 1975 v Monaku se je kot osemnajsta izvedba “Pokala monaškega princa” prvič odigrala v okviru svetovnega prvenstva dvojic in tako je ostalo vse do danes. Igra dvojic je preživela različne faze razvoja, od tega da so dvojico lahko izmenično sestavljali trije, nato štirje igralci, kasneje pa znova trije, šele od leta 2001 pa menjava ni več možna. Glede na razpoložljive podatke je zato zelo težko zagotovo trditi sestavo dvojice, ki je osvojila naslov, v balinarskih analih so namreč navedeni vsi reprezentanti, ki so nastopili na dotičnem prvenstvu. Zadnji tovrstni primer je prva slovenska zlata kolajna na svetovnih prvenstvih, ki sta jo osvojila Aleš Škoberne in Uroš Vehar leta 1999 v Lyonu, na odru za zmagovalce pa se jima je pridružil kot prijavljen rezervist Zoran Rednak, ki pa na prvenstvu ni vrgel niti ene krogle. Če je bila to prva članska zlata kolajna za Slovenijo, pa je prvi Slovenec z osvojenim odličjem v tej disciplini Jože Požar, v Melbournu je leta 1985 z jugoslovansko reprezentanco osvojil srebrno kolajno.

V igri dvojic se z naslovom svetovnega prvaka lahko pohvali 42 balinarjev iz petih držav. Med igralci je na vrhu Italijan Nicola Sturla s štirimi osvojenimi naslovi, sledijo mu rojaki Pasqualino Bruzzone, Carlo Ballabene in Luigi Grattapaglia ter slovenski reprezentant Davor Janžič s po tremi osvojenimi lovorikami.  Italija je najuspešnejša reprezentanca v kraljevski balinarski disciplini. Naši zahodni sosedje so osvojili deset naslovov, sledi jim Francija s šestimi, Slovenija s štirimi, Hrvaška z dvema in Monako z enim osvojenim naslovom.

SVETOVNI PRVAKI – DVOJICE

  1. 1975 (Monaco) – ITALIJA /Sturla Nicola, Granaglia Umberto, Suini Mario/
  2. 1977 (Tunis) – FRANCIJA /Berthet Christian, Cheviet Bernard, Fernandez Raymond/
  3. 1979 (Melbourne) – ITALIJA /Benevene Franco, Granaglia Umberto, Selva Giancarlo/
  4. 1981 (Novara) – ITALIJA /Bruzzone Pasqualino, Sturla Nicola, Suini Mario/
  5. 1983 (Geneve) – FRANCIJA /Berthet Christian, Cheviet Bernard, Perrier Jean/
  6. 1985 (Melbourne) – FRANCIJA /Noharet Dominque, Epinat Bernard, Perrier Jean/
  7. 1988 (Valparaiso) – ITALIJA /Amerio Piero, Bruzzone Pasqualino., Sturla Nicola, Riviera Silvio/
  8. 1993 (Saluzzo) – ITALIJA /Ballabene Carlo, Bruzzone Pasqualino, Meret Loris, Sturla Nicola/
  9. 1995 (Hamilton) – FRANCIJA /Billon Emmanuel, Condro Gerard, Maugiron Frederic, Noharet Dominique/
  10. 1997 (Rijeka) – HRVAŠKA /Beaković Dinko, Ivančić Valter, Maglić Jure, Novak Bojan/
  11. 1999 (Lyon) – SLOVENIJA /Škoberne Aleš, Vehar Uroš, Rednak Zoran/
  12. 2001 (Kranj) – ITALIJA /Ballabene Carlo, Amerio Piero/
  13. 2003 (Nice) – FRANCIJA /Poyet Frederic, Lapertot Vincent/
  14. 2005 (Torino) – SLOVENIJA /Janžič Davor, Moličnik Gregor/
  15. 2007 (Grude) – ITALIJA /Ballabene Carlo, Pautassi Denis/
  16. 2009 (Macon) – SLOVENIJA /Janžič Davor, Tonejc Dejan/
  17. 2011 (Feltre) – FRANCIJA /Grail Serbastien, La Posta Fabrice/
  18. 2013 (Bahia Blanca) – ITALIJA /Grattapaglia Luigi, Bruzzone Emanuele/
  19. 2015 (Rijeka) – ITALIJA /Grattapaglia Luigi, Bruzzone Emanuele/
  20. 2017 (Casablanca) – SLOVENIJA /Janžič Davor, Kozjek Jure/
  21. 2019 (Mersin) – MONAKO /Laugier Nicolas, Garcia Andy/
  22. 2021 (Alassio) – ITALIJA /Grattapaglia Luigi, Nari Simone/
  23. 2022 (Mersin) – HRVAŠKA /Ćubela Marin, Šaban Karlo/

V slovenskih vitrinah še dva srebra in trije broni

Slovenske reprezentančne dvojice so poleg štirih naslovov osvojile še dve srebrni in tri bronaste kolajne medtem ko so na sedmih prvenstvih ostale praznih rok. Slovenske barve je v tej disciplini zastopalo 15 igralcev, Davor Janžič kar osemkrat, s petimi nastopi mu sledita Aleš Škoberne in Uroš Vehar ter s štirimi nastopi Jure Kozjek.

  • 1993 (Saluzzo) – 4. mesto (Križaj Boštjan, Škoberne Aleš, Novak Bojan, Rijavec Jure, )
  • 1995 (Hamilton) – 4. mesto (Požar Jože, Škoberne Aleš, Vehar Uroš, Sever Gregor)
  • 1997 (Rijeka) – 4. mesto (Pelc Matjaž, Rijavec Jure, Vehar Uroš, Sever Gregor)
  • 1999 (Lyon) – 1. mesto (Škoberne Aleš, Vehar Uroš, Rednak Zoran)
  • 2001 (Kranj) –  osmina finala (Škoberne Aleš, Vehar Uroš)
  • 2003 (Nice) – 3. mesto (Škoberne Aleš, Vehar Uroš)
  • 2005 (Torino) – 1. mesto (Janžič Davor, Moličnik Gregor)
  • 2007 (Grude) – 2. mesto (Janžič Davor, Moličnik Gregor)
  • 2009 (Macon) – 1. mesto (Janžič Davor, Tonejc Dejan)
  • 2011 (Feltre) – osmina finala (Janžič Davor, Tonejc Dejan)
  • 2013 (Bahia Blanca) – 2. mesto (Janžič Davor, Kozjek Jure)
  • 2015 (Rijeka) – 7. mesto (Janžič Davor, Kozjek Jure)
  • 2017 (Casablanca) – 1. mesto (Janžič Davor, Kozjek Jure)
  • 2019 (Mersin) – 5. mesto (Janžič Davor, Kozjek Jure)
  • 2021 (Alassio) – 3. mesto (Sever Gregor, Premru Tadej)
  • 2022 (Mersin) – 3. mesto (Tonejc Dejan, Švara Marko)
Previous post Pričelo se je z igro četvork
Next post Natančno zbijanje prvič v Splitu
Translate »