Prvi petankarski kolajni

image_print

Devetnjast let je slovenska petanka rabila, da se lahko pohvali s prvo osvojeno kolajno, samo leto dni kasneje pa še z drugo. Potem ko je na ženskemu evropskem prvenstvu leta 2018 v natančnemu zbijanju bron osvojila Kaja Jamnik, je lani moška članska reprezentanca v zasedbi  Gregor Sever, Gregor Oprešnik, Žan Rode in Matevž Dovžan osvojila evropski bron v igri trojk. Člani bi morali letos sredi meseca julija nastopiti na svetovnemu prvenstvu v Švici, dekleta pa že v mesecu juniju na evropskemu prvenstvu v Španiji. Slednje je zaradi pandemije že prestavljeno na konec meseca oktobra letos medtem ko člani še čakajo na odločitev Svetovne petankarske federacije, ki upa, da se bodo razmere v zvezi s koronavirusom umirile. V času športnega mrka, ki je zajel praktično vso zemeljsko oblo, je morda prav, da nekoliko obudimo spomine na oba dogodka.

Bilo je konec septembra 2018, ko je slovenska ženska reprezentanca nastopila na 9. evropskem prvenstvu v Franciji. Medtem ko so v igri trojk naša dekleta prikazala skromno predstavo, premagale so le Slovaško, je Kaja Jamnik nastopila tudi v natančnemu zbijanju. Nastop v prvi seriji ji ni uspel tako kot bi si želela, a se je z 21 doseženimi točkami le uspela uvrstiti v drugo serijo.  Kot se je izkazalo se ji je le uspelo dobro pripraviti, saj je v drugi seriji dosegla najboljši izid in vsi smo se lahko spraševali kako ji je to uspelo.

“Prvi nastop je pomagal, da je tista začetna trema popustila, v drugi seriji sem bila precej sproščena. Na ogrevanju mi je šlo super in sem posledično še bolj samozavestno stopila na teren.”

Seštevek obeh serij ji je prinesel skupno 5. mesto v predtekmovanju in s tem uvrstitev v četrtfinale, kjer jo je čakala Poljakinja Blasiakova. Kot prvi igralki naše ženske reprezentance ji del bremena zagotovo padlo z ramen, prva slovenska kolajna pa je bila ponovno tako blizu in hkrati tako zelo daleč.

“Definitivno je bilo najprej veliko olajšanje, kasneje, ko je evforija popustila pa seveda tudi veliko breme. Ko se začneš zavedat, kako ‘malo’ te loči od zgodovinskega uspeha za slovensko petanko in do uresničitve osebnega cilja je precej čustveno in ob enem tudi stresno.”

V četrtfinalu sta bili obe tekmovalki precej nervozni, pred zadnjo pozicijo pa je imela Jamnikova pet točk zaostanka. Na naše zadovoljstvo ji je uspelo zadeti dva balina medtem ko je Poljakinja balina le premaknila in proslavljanje v slovenskemu taboru se je lahko pričelo.

“Pošteno povedano se četrtfinala zelo slabo spomnim, ker sem bila tako grozno živčna. Po mojem je ključno vlogo, da sem se uspela v  zaključku dvoboja zbrati, odigrala močna želja v kombinaciji z izkušnjami, vsekakor pa tudi podpora s tribun.”

Pravzaprav je moralo slavje še nekoliko počakati, saj premora med četrtfinalom in polfinalom ni bilo veliko. Polfinalni dvoboj proti Francozinji Charlotte Darodes je bil zelo izenačen in sicer vse do četrte pozicije, kjer slovenska reprezentantka ni dosegla niti ene točke, nasprotnica pa ji je v tem delu dvoboja pobegnila za sedem točk. Upanje navijačev je še tlelo ampak Slovenki tokrat ni uspelo napraviti preobrata, preprosto rečeno, zmanjkalo ji je smodnika. Po dveh zgrešenih balinih ji ni preostalo drugega kot da Francozinji čestita za uvrstitev v finale, nekaj malega razočaranja pa je bilo kljub osvojeni kolajni le prisotnega.

“Slabo, vem, da sem sposobna veliko več. Enostavno se nisem uspela dovolj zbrati, kar mi ni ravno v ponos. Je bil pa nastop v polfinalu pred očmi množice in pred kamerami konec koncev zame le prvič. Sem prepričana, da mi bo ta izkušnja še zelo prav prišla.”

Letos pozno jeseni čaka dekleta po enoletnem premoru ponovno nastop na evropskemu prvenstvu, lani se namreč niso udeležila svetovnega prvenstva v Kambodži. Normalno je, da bodo cilji še višji kot doslej.

“Trenutno to težko komentiram, ker reprezentančna ekipa še ni znana, prav tako ne igralka, ki bo nastopila v natančnem izbijanju. Ne glede na letošnji izbor, pa je moj cilj v prihodnosti še izboljšati rezultat v tej disciplini tako na evropski kakor tudi svetovni ravni, še bolj pa si želim z ekipo v igri trojk osvojiti prvo slovensko žensko odličje. Sama od sebe pričakujem še več kot sem pokazala do sedaj.”

Najlepše darilo ob dvajsetletnici delovanja

Lepšega darila si Zveza društev petanke Slovenije ni mogla zaželeti ob praznovanju jubileja ob dvajsetletnici delovanja. Prva kolajna v igri trojk in prva moška kolajna mora biti vzbodbuda za nadaljne delo. Albena v Bolgariji nam bo vsekakor ostala v lepem spominu, po zaslugi veteranske izbrane vrste smo vsled zmagi v Pokalu narodov slišali slovensko himno, člani pa so se na podium zavihteli po izvrstnih predstavah v osmini finala ter še posebej v četrtfinalu evropskega prvenstva. Ne samo da so tekmece premagovali ampak so jih popolnoma nadigrali in si več kot zasluženo priigrali polfinale. V polfinalu smo bili nadigrani mi, brez nudenja pravega odpora, a to ne zmanjšuje velikega uspeha slovenske reprezentance.

Pred samim odhodom na prvenstvo stare celine optimizma ni bilo na pretek. Leto prej je okrnjena izbrana vrsta nastopila na svetovnemu prvenstvu v Kanadi, ampak doseženi rezultat ni bil zadovoljiv. Reprezentanco je v pričetku lanskega leta prevzel Klemen Podgoršek, ki je bil v Kanadi v vlogi igralca. Uvodoma je razširil nabor kandidatov za nastop v Albeni, uspelo mu je aktivirati tudi nekdanja reprezentanta, izkušena Gregorja Severja in Gregorja Oprešnika, ki ju je na koncu tudi izbral. Poleg njiju sta dobila priložnost še mlajša Matevž Dovžan in Žan Rode.

Kako ti je uspelo v izbrano vrsto vrniti Severja in Oprešnika, ki sta imela nekaj zapletov s prejšnjim selektorjem Srečkom Španičem?

“S Severjem in Oprešnikom nisem imel nobenih posebnih težav. Oba sta se normalno odzvala vabilu tako kot tudi vsi ostali potencialni reprezentantje.”

Slovenska moška reprezentanca na evropskih prvenstvih doslej ni imela večjih težav s prebojem na svetovno prvenstvo. Tokrat je bilo v predtekmovanju kar precej nihanja in morda tudi nekaj sreče z osvojenim 15. mestom. Kakšna je ocena predtekmovalnega nastopa?

“S tem, da smo se vedno suvereno uvrstili med 16 najboljših se ne bi ravno strinjal. Še kot igralec se spominjam,  da smo kar nekajkrat viseli na nitki. Ne morem se strinjati niti s tem,  da je bilo precej nihanja v predtekmovanju. Fantje so igrali konstantno na nivoju, v nekaterih partijah so bile tudi napake in če smo realni ob močnejsih nasprotnikih smo imeli tudi obilico športne smole. Odigrali smo solidno, ampak vedel sem, da imamo še precej rezerve.”

V drugi fazi tekmovanja smo imeli kar zahtevno skupino in takoj so “padli” Belgijci, lahko rečemo svetovna velesila. Kakšna je bila njihova reakcija, ko ste jih ekspresno hitro premagali?

“V nadaljevanju tekmovanja res nismo imeli ravno najlažje skupine. Naša sreča je bila, da so nas vsi nasprotniki, tako Belgijci kot kasneje Nemci rahlo podcenjevali. To je bila naša minimalna prednost, ki so jo fantje z igro na nivoju največjih ekip tudi nagradili. Proti Belgijcem nam je rahlo pomagala tudi športna sreča.”
Zelo težko bi bilo znova presenetiti Belgijce v morebitnem repesažu, zato je bil dvoboj proti Nemčiji zelo pomemben. Kako si pripravil fante na ta dvoboj?
“Za tekmo z Nemci nismo imeli kakšnih posebnih priprav, dobro poznam nemško reprezentanco. Vedel sem da znajo zelo nihati, vsekakor znajo odigrati vrhunsko, lahko pa se na terenu “izgubijo”, tako kot so se proti nam.  Tudi v tem dvoboju je bilo zagotovo prisotno podcenjevanje, vendar predno so se zavedali,  da je vrag šalo vzel, smo bili mi že v četrtfinalu.”

Z zmago and Nemčijo smo se uvrstili v četrtfinale – prvič v zgodovini. Je to dejstvo dvignilo evforijo v slovenskemu taboru? Kasneje je bilo jasno, da bomo igrali proti Švedom s katerimi smo v predtekmovanju izgubili – za nameček je bil četrtfinale na sporedu zjutraj, kar nam po moje ni ravno pisano na kožo. Kako je potekal večer pred odločilnim četrtfinalom?

“Večer pred četrfinalom je potekal normalno tako kot vsak prejšnji…večerja, potem pa še kratka analiza in počitek.  Kar se tiče dopoldanskega dvoboja ni bilo nobenega strahu, ker so fantje tudi v predtekmovanju igrali jutranje partije. Ponovno smo naleteli na vedno neugodne Švede, ki so nas v predtekmovanju “razbili”, vendar vsi vemo,  da je izjemno težko nekoga premagat dvakrat.  Prav to sem tudi povedal fantom pred dvobojem. Kmalu se je videlo, da je moja teza še kako držala. Odigrali smo vrhunsko in medalja je bila tu.”

Po veliki zmagi nad Švedsko je bil kar dolg premor pred polfinalom? Je bil dolg odmor krivec za precej slabšo predstavo proti Italijanom, kjer praktično ni bilo odpora?

“Po mojem mnenju nas je ravno neizkušenost v tej fazi tekmovanja pripeljala do najslabše tekme na prvenstvu. Seveda je bil eden izmed krivcev za to tudi daljši premor, pa tudi euforija ob že osvojeni medalji. Žal mi je, da kasnejšim evropskim prvakom, nismo nudili nekoliko večjega odpora.”

Letos je na sporedu svetovno prvenstvo v Švici. Bi lahko nekaj podobnega pričakovali tudi na tem tekmovanju, v kolikor seveda ne bo odpovedano zaradi epidemije korona virusa?

“Naš osnovni cilj je uvrstitev med 16 najboljši reprezentanc na svetu, tiha želja pa uvrstitev v četrtfinale.”

Previous post INTERVJU – Aleš Borčnik
Next post INTERVJU – Jure Kozjek
G-Translate »